Дали Самуил закопал шест товари злато во Охрид?

 Me|u traga~ite po arheolo{ko bogatstvo,posebno na zlato, se prenesuva mitot deka makedonskiot car Samuil,za vreme na svojot prestoj vo Ohrid, vo periodot od 1.000-ta godina, pa se  do negovata propast po porazot vo bitkata kaj Belasica vo 1.014 godina,na samata krepost,no i na u{te nekolku lokaliteti vo ohridsko, go sokril celokupnoto svoe bogatstvo.

 Spored niv, carot  na ovoie prostori zakopal okolu {est tovari,ili {est toni zlato.Ovoj mit posebno e aktuleiziran poslednive godini, poradi {to golem broj divi kopa~i gi preoruvaat ovde{nite lokaliteti.

 Jas profesionalno se zanimavam so prou~uvawe na arhivite na zemjata i ne veruvam vo vakvite porikazni, mitovi,legendi. No, dol`en sum da  gi proveruvam onie mesta kade {to mo`am da se posomnevam deka e mo`no da e sokrieno arheolo{ko bogatstvo. I jas sum slu{al deka na {est mesta vo Ohrid i ohridsko e sokrieno Samuilovoto bogatstvo,me|utoa zasega nikoj ne go prona{ol.Ako nekoj treba{e da go otkrie, toa }e bevme nie od Zavodot i muzej vo Ohrid,bidej}i profesionalno se zanimavame so istra`uvaweto na arheolo{koto nasledstvo”,veli arheologot Pasko Kuzman. Divite kopa~i,koi se vo tesna vrska so stranski donatori,poso~uvaat deka del od zlatoto na makedonskiot car mo`e da e sokrieno kaj selotoVelmej,kajSredore~e,Godivje,no i vo  vnatre{nosta na Samuilovata krepost.

Edni tvrdat deka stanuva zbor za okolu {est tovari zlato, a drugi za {est toni od ovoj skapocen metal. Po upornite nastojuvawa na nekoi `iteli jas proveruvav vo seloto Velmej,ohridsko, no mo{ne brgu konstatiravme deka se raboti za obi~na tumba od `elezno vreme. Ne{to sli~no mi se slu~i vo ohridskoto selo Vapila.Eden ~ovek  tvrde{e deka vo blizinata na seloto videl nekakov znak, tvrdej}i deka tuka se krie golemo bogatstvo,mislej}i,najverojatno, на Samuilovoto. 
Nevolno proveriv i konstatirav deka se raboti za obi~en znak {to go postavile geodetite.

 Isto taka, eden voen stare{ina me ubeduva{e deka vo drugo ohridsko selo imalo mesto vo koe tvrde{e deka se nao|a del od ova bogatstvo.Mi re~e deka }e obezbedi i ma{ina za kopawe,no deka  treba jas da dojdam da gi nadgleduvam rabotite. Negovata upornost me natera da odam na toa mesto,no osven bezna~ajni predmeti ne najdovme ni{to.Posle toa toj ~ovek pove}e ne se pojavi. Ima slu~aevi koga lu|e kopale vo zdrava zemja kade {to nema nikakva {ansa nekoj ne{to da sokril.

Na takvi mesta nie ~esto naiduvame i kako arheolozi se ~udime na naivnosta na divite kopa~i,`elni da go pronajdat,kako {to velat,zakopanoto Samuilovo bogatstvo”,objasnuva arheologot Kuzman. Ne se samo divite kopa~i ubedeni deka Samuil vo Ohrid go zakopal svoeto bogatstvo. Pred nekoja godina, vo edna prilika koga prestojuval  na Samuilovata tvrdina, eden minister od predhodnata vlada, Pasko Kuzman go pra{al dali pri ista`uvawata na kreposta stignale do bogatstvoto na makedonskiot car. Toga{ Kuzman mu rekol na  ministerot: Gospodine ministre, na koe bogatstvo mislite? Viе se {eguvate. So ostanatite prisutni od  oficijalnata vladina delegacija samo se poglednavme,a ministerot so rakata  poka`a na ju`nata strana od kreposta”,pojasnuva Pasko Kuzman.

Kuzman veli deka mnogumina sonuva~i mislat oti na jugozapadniot agol od ju`nata polovina na Samuilovata tvrdina e sokrieno negovoto bogatstvo. Na ovoj del ohridskite arheolozi intenzivno istra`uvale,no ne na{le ni{to od  poso~uvanoto silno bogatstvo,ili od tovarite od zlato. Pronajdena bila }eramika, `elezni predmeti i drug arheolo{ki materijal.Tie navlegle duri {est metri vo zemjata,do samata gola stena pod koja nema {to da se kopa,me|utoa zasega ne nai{le na zlatni predmeti. Sepak, nie }e prodol`ime so na{ite aktivnosti, bidej}i toj prostor ne e do kraj ispitan. ]e ni trebaat dopolnitelni sredstva,lu|e, golemo trpenie.Ovoj del od kreposta za nas arheolozite e posebno interesen. Istra`uvawata ne se zavr{eni. Predizvikot za site nas e golem. Se e mo`no ,veli zagonetno arheologot Pasko Kuzman. 

Ohridskite arheolozi,se skepti~ni deka Samulovoto bogatstvo e zakopano vo Ohrid i ohridsko,no ne gi prekinuvaat istra`uvawata. Nivnata somni~evost ne e slu~ajna i ja povrzuvaat so nekoi istoriski i arheolo{ki fakti.Tie velat deka edinaeset veka po prestojot na makedonskiot car vo Ohrid, te{ko e da se zamisli deka podocne`nite brojni  osvojuva~i, koi vladeele so  drevniot grad ostavile ne{to od negovoto bogatstvo.

Na{a pretpostavka  e deka po tragi~niot poraz na carot Samuil kaj Belasica,Vizantiskata imperija napravila pusto{ vo makedonskata dr`ava,posebno vo toga{noto sedi{te na Samuil vo Ohrid.Sigurno odnele se {to e vredno.

Najverojatno poradi toa nie vo na{ite istra`uvawa ne nao|ame na  mnogu predmeti od vremeto na Samul,koj toga{ upravuval so svojata dr`ava tokmu od Ohrid”,veli arheologot Pasko Kuzman i dodava: Mo`ebi pogolemo bogatstvo imal Xeladin beg,koj svojot saraj go izgradil vo zidinite na Samuilovata krepost i koj vladeel na krajot na 18 i na po~etokot na 19 vek. Me|utoa,po negovoto zaminuvawe od Ohrid,negoviot korab protonal vo vodite na Jadranskoto more,a so toa i celoto negovo bogatstvo. Sepak, nie prodol`uvame so arheolo{kite istra`uvawa”,veli Pasko Kuzman.